Get Your Kicks at Berlinale 66: jutri v znamenju bratov Coen in beguncev
Čast otvoritve bo jutri, v četrtek zvečer pripadla bratoma Coen in njunemu novemu filmu Ave, Cezar! (Hail, Caesar!) z Joshem Brolinom, Georgem Clooneyjem, Ralphom Fiennesom, Scarlett Johansson, Tildo Swinton, Frances McDormand in drugimi.
“Kako lepo, da bosta brata Coen spet otvorila Berlinale. Njun humor, edinstveni karakterji in fantastični talent za pripovedovanje filmske zgodbe bodo gledalce gotovo navdušili. Film Ave, Cezar! je odličen uvod v Berlinale,” pravi direktor Berlinala Dieter Kosslick.
Za zlatega medveda
Mednarodni žiriji, ki bo enemu od 18 (od skupaj 23 v tekmovalnem programu) podelila zlatega medveda, predseduje ameriška igralka Meryl Streep. Člani žirije so še nemški igralec Lars Eidinger, britanski filmski kritik in urednik revije Sight & Sound Nick James, francoska fotografinja Brigitte Lacombe, britanski igralec Clive Owen, italijanska igralka Alba Rohrwacher in poljska režiserka Małgorzata Szumowska.
Na Berlinalu se bodo s projekcijami filmov poklonili trem nedavno preminulim umetnikom: glasbeniku Davidu Bowieju (umrl 10.1.), igralcu Alanu Rickmanu (14.1.) ter režiserju in scenaristu Ettoreju Scoli (19.1.).
Nemška zgodovinska obveza
Letos bodo na programu številni filmi, ki reflektirajo tematiko beguncev. Pa ne samo to. Begunce nameravajo integrirati v festival. Kako? S sodelovanjem organizacij za pomoč beguncem bodo tisoč ali celo več brezplačnih vstopnic razdelili beguncem, nekateri od njih pa bodo pomagali na festivalu in skrbeli za goste in se tako vključili v delovni proces Berlinala. Na otvoritvenem dogodku bodo številne povabljene goste in obiskovalce tudi poprosili, da prispevajo denar za begunske centre in centre, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja.
Kosslick je 25. decembra za Stern izjavil:
“Nemci imamo ob prihodu številnih beguncev v Nemčijo veliko možnost, da razmislimo o odnosu do svoje zgodovine. Nihče od nas si ne more predstavljati, kaj so v resnici takrat pomenila grozodejstva nacistov za milijone tedanjih beguncev in kaj vse so morali zato prestati. Zdaj lahko nemško ljudstvo sámo vidi, kaj pomeni priti novembra ali decembra v natikačih v to mrzlo deželo.”
“To so ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Sprejem beguncev je naša zgodovinska obveza. […] Berlinale smo ustanovili zato, da bi vnesli več razumevanja med ljudstvi in deželami. Gre za to, da se razumemo in se skozi filme učimo tolerance in sprejemanja drug drugega.”
To je zaenkrat samo teorija, za katero pa se bo po začetku Berlinala kaj kmalu izkazalo, kako se bo v resnici obnesla.
“Der Bär ist los”, “Medved je izpuščen” (“na svobodi”, “na pohodu”)… Na Berlinalu so se letos odločili za manj vpadljivo vizualno podobo. Oblikovanje so zaupali švicarskim oblikovalcem iz Kreativne pisarne Velvet.
66
V uvodniku biltena Berlinale Journal je g. Kosslick tudi primerjal 66. Berlinale z Route 66, saj naj bi festival tako kot legendarna ameriška cesta deloval povezovalno. “Get your kicks on Route 66” je pel Nat King Cole že leta 1946 — torej “Get your kicks at Berlinale sixty-six”.
Letošnji slogan se sicer glasi “Der Bär ist los”, “Medved je izpuščen”. Rjavi medved nas spremlja povsod po Berlinu, pod in nad tlemi preži na nas s šestih različnih plakatov.
V Berlinu sem že od petka in moram priznati, da letošnji plakati ne padejo v oči tako kot prejšnja leta. Morda zato, ker niso tako vpadljivih barv in so bolj realistični. Morda je Berlinale potreboval spremembo, začinjeno z realnostjo rjavega medveda, saj je fikcije dovolj že v filmih.
Taborjenje pred blagajno
Čeprav so se blagajne predprodaje vstopnic Berlinala odprle šele v ponedeljek ob 10:00, so se filmski navdušenci že v nedeljo zvečer postavili v čakalno vrsto. Okrog 20:15 sem pribiciklirala do nakupovalnega središča Arkaden na Potsdamer Platzu, kjer je eno od prodajnih mest za vstopnice. Prvi entuziasti, bilo jih je kakšnih osem, so že čakali s spalkami pred blagajno. V rokah so imeli brošuro z urniki in opisi filmov in pridno študirali in se odločali, kaj si bodo šli ogledat.
Po pogovoru z njimi sem izvedela, da bodo čez noč imeli dovolj časa za odločitev in da ni bojazni, da vstopnic ne bi mogli kupiti. “Saj sem prva v vrsti!” mi je rekla gospa blizu 40 let. “Tako kupujem vstopnice že leta in se mi še ni zgodilo, da bi ostala brez. Splača se porabiti nedeljski večer in ponedeljkovo jutro za čakanje, ker nakup po spletu ne deluje vedno tako gladko.”
Večina si jih vzame kar dopust in se v enajstih dneh resnično posvetijo filmom. Prvi vztrajneži si nameravajo ogledati od 15 do 35 filmov. Večina jih je prišla kupit vstopnice tudi za prijatelja oz. prijateljico, saj lahko kupiš največ dve za isto projekcijo.
Upam, da jim je uspelo in da si bodo lahko ogledali vse filme, ki jih želijo videti.
Slovenci na Berlinalu
Slovenski filmski center (SFC) se bo tudi letos predstavil v stavbi Martin-Gropius-Bau, kjer domuje Berlinski filmski sejem, in festivalskim selektorjem, kupcem in novinarjem ponudil informacije o slovenskem filmu.
SFC se bo letos že enajstič predstavil skupaj s Čehi in Slovaki pod znamko CEC (Central-European Cinema).
V petek (12.2.) bo režiser Slobodan Maksimović na sejemski projekciji predstavil film Nika. Gre za pripoved o 16-letni Niki, ki si želi dirkati z gokartom, kar pa njeni mami niti malo ni všeč. Slovenska premiera bo letos septembra na FSF v Portorožu.
V nedeljo (14.2.) se bo po uspešni svetovni premieri na festivalu v Rotterdamu na sejmu predstavil tudi film Mama režiserja Vlada Škafarja. Projekcija bo namenjena festivalskim selektorjem, ki so film zamudili v Rotterdamu.
V torek (16.2.) bo režiser Boris Petković sejemsko prikazal film Utrip ljubezni, ki je svetovno premiero imel na lanskem avgustovskem festivalu v Sarajevu. Zvok raperske scene, na kateri kraljujejo Bruno, Zoki in Leon, bo odzvanjal tudi v Berlinu.
Predstavniki SFC bodo na sejmu prisotni od 11. do 17. februarja 2016.
Že trinajsto leto pa poteka tudi Berlinale Talent Campus, kjer odkrivajo nove filmske ustvarjalce. Letos se je na nanj uvrstil direktor fotografije Mitja Ličen, ki se je podpisal pod filme Drevo Sonje Prosenc (2014, naš lanski kandidat za tujejezičnega oskarja), Kdo se boji črnega moža? Janeza Lapajneta (2012) in Nikoli nisva šla v Benetke (2008) Blaža Kutina.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v ponedeljek, 8. februarja, na avtoričinem blogu pod naslovom “Bärlinale” 2016 ali “Route 66” in je updatan s tekstom pod naslovom Kaj slovenskega dogaja na 66. Berlinalu? Slovenski film ter Slovenski filmski center (SFC) na filmskem sejmu in uspešni slovenski direktor fotografije Mitja Ličen na Talent Campusu. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.