Za omrežja je najbolje, če so v vladi Cerarji in Erjavci. Ti niso nevarni.

1.2.2016 / 06:10 Komentiraj
Morala je razpadla, zato ni več moralne kazni. Večina ne kaznuje posameznikov. Kršitelji norm niso neformalno kaznovani.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na poti iz Ljubljane, 26. januarja 2016

Pred nekaj dnevi sem govoril z dobrim znancem. Kadar se dobiva, klepetava o razmerah v družbi. Ponavadi sem bolj kritičen od njega. Že moj način govora, razmišljanja, slog, če hočete, je precej drugačen od njegovega.

Najin pogovor pa je tokrat prvič bil drugačen. Moj sogovornik je bil bolj kritičen od mene, moje misli in zapisi so se mu zdeli za stanje duha v Sloveniji preblagi.

V zadnjih dneh sem se še nekajkrat spomnil na njegove besede. Med drugim je rekel, da je slovenska družba izgubila vse omejitve. Vse dogovorjene norme so izpuhtele. Nihče več ne skrbi za to, da bi vsi ali vsaj večina v družbi vedela, razumela in se obnašala v skladu s tem, kar je dogovorjeno, dostojno in dovoljeno. 

Priča smo razpadu vseh doslej uveljavljenih vrednot. Morala je razpadla. Kako družba pade v takšno stanje? Kdo je kriv? Kje so vzroki? Predvsem pa me zanima, kako se izviti iz tega primeža, ki najbolj ustreza ljudem, ki radi in ponavadi uspešno ribarijo v kalnem.

Privid

Jasni in strogi odnosi v družbi, urejenost našega bivanja in medsebojnega spoštovanja ter komuniciranja v nekem okolju — to so vrednote, ki ločujejo družbe in okolja med seboj. Bolj urejene od slabše urejenih.

Da je Slovenija boljša družba kot v resnici je, je bil morda samo privid.

Nekdanja država, sicer federalna, a vendarle totalitarna v izvajanju družbenega dogovora, je veliko težav reševala s prisilo. In s tabuji. Politična nezaželenost je bila pogosto tudi prestopanje dostojnega in dovoljenega. Zato je bila samocenzura med ljudmi zelo razširjen pojav.

Toda če bolje pomislim, to niti ni bilo tako slabo.

Nekdanji politiki

France Bučar je jasno povedal poslancem, ki so v parlamentu “afne guncali”, da to ni demokracija in da tega ne bo dovolil. Toda Bučarja ni več, žal pa je v parlamentu in med politiki umrl tudi njegov duh.

Jelko Kacin je že kupoval ženske parfume na državne stroške, pozneje pa je postal evropski poslanec. Ivo Hvalica je bil dolgo poslanec DZ, pogosto izzivalen, žaljiv in nedostojen. Enkrat je zaradi tega dobil klofuto s časopisom od taistega Kacina. Zoran Thaler je bil celo minister za zunanje zadeve, pozneje pa je v Evropskem parlamentu sprejel podkupnino za svoj glas.

Janez Janša je verjetno najbolj umazan slovenski politik. Svojo politično moč je poskušal utrjevati s pomočjo obveščevalnih služb, s krhanjem težko vzpostavljenega političnega in družbenega ravnovesja po osamosvojitvi. Toda šel je še dlje in poskušal z mehkim državnim udarom udejanjiti svojo politično voljo… Pozneje smo izvedeli, da je bil ves čas tudi pohotno koruputen.

Morala in dostojnost

Toda v 90. letih je Slovenija kljub temu gradila tudi avtoriteto oblasti in človeka kot politika. Predvsem pa se je družba trudila vzpostavljati politično moralo in dostojnost. Janez Drnovšek je utelešal politika, ki je skrbel za izvajanje dogovorjenih načel. Dokler je on vodil vlade, v njih ni bilo veliko prostora za guncanje afen. Še najbolj negativno je izstopal Marjan Podobnik…

V ozadju poosamosvojitvene demokracije se je dogajalo še marsikaj. Materialno plenjenje, duhovno siromašenje, ignoriranje sprejetih družbenih norm je v tem tisočletju postalo slovenska družbena kuga. Resda nič ni ostalo skrito, toda posledice so žalostne, drage in uničujoče za družbeni razvoj.

Eksperiment

V intervjuju, ki sem ga dal pred dnevi za RTV Slovenija, sem omenil, da Slovenija potrebuje nov družbeni dogovor. In to v najširšem smislu. Bojim pa se, da za kaj takega trenutno ni nobenih možnosti. Nosilci in izvajalci oblasti nimajo interesa, da bi se stanje (hitro) izboljšalo. Za mnoge bi takšna lustracija pomenila konec njihovega političnega življenja in družbeno marginalizacijo.

V Sloveniji je na tisoče javnih uslužbencev — do ministrov in direktorjev javnih podjetij — in še mnogih drugih, ki s svojimi podjetji služijo na račun javnega denarja…

Omrežje je veliko in razvejano. Vsak poseg vanj ogroža materialno blagostanje teh posameznikov. Zato je za omrežje najbolje, če v vladi sedijo Cerarji in Erjavci. Ti so jim najmanj nevarni. Premalo pogumni in spretni so, da bi resno razmišljali o spremembah.

Morda bi za začetek pomagal naslednji eksperiment. Recimo, da bi vsakdo po enem mandatu v kakršnikoli državni ali paradržavni službi oz. na javni funkciji moral za nekaj časa v zasebni sektor. Na pravi trg dela. Stavim, da bi to zelo pospešilo čiščenje.

Se zgodi?

V zadnjih tednih so bili razkriti še zadnji ostanki gnilobe.

Ko gre za občutljive službe kot recimo policijo, je minister za finance ohol in grob. Ostaja pa brezobziren, ko gre za njegove plačne dodatke iz časov, ko je bil profesor na univerzi.

Vsi vemo, za kaj gre. Profesorji so si izplačevali namišljene dodatke, da bi si skozi zadnja vrata izboljšali plače. Redki so bili izjeme, večini pa je goljufija ustrezala. Ker so se je z njo okoriščali, je ta deformacija postala legitimna.

Zdaj pa še opazujemo njihovo začudenje, skorajda nerazumevanje, zakaj javnost tega ne sprejema? Državni sekretar je kleptoman. Se zgodi — ni pa prijetno. Državna sekretarka je opravljiva klepetulja, ko gre za arbitražo o meji s Hrvaško. Se zgodi — ni pa normalno, da ima gospa še vedno službo v javni upravi.

Napaka, malomarnost, objestnost, vse to je v slovenskem primeru ponavadi nagrajeno ali vsaj tolerirano.

Teta iz ozadja

Spominjam se svojih novinarskih začetkov na RTV Slovenija. Tam je bila vse od začetkov Televizije v službi moja teta. Ne vem kolikokrat so mi doma zabičali, da ne smem tega nikomur povedati. Moji širši družini se je zdelo neprimerno in nedostojno, da bi kdorkoli kjerkoli ali kadarkoli samo posumil, da je bil moj honorarni angažma na Televiziji povezan z njenim položajem. Temu smo rekli dostojnost. Merilo. Norma, če hočete.

Kako Sloveniji vrniti takšne čase in te norme? Kako poskrbeti, da bo večina spet razumela družbo kot skupnost, v kateri veljajo dogovorjena pravila? Kdor jih krši, naj bo kaznovan. Ne le formalno in pravno, ampak tudi moralno.

Kam je šla moralna kazen?

In tako smo prišli do bistva. V Sloveniji ni več moralne kazni. Večina ne kaznuje več posameznikov — mimo sodišč, mimo pravosodja, na vsakem koraku, v vsakdanjem življenju, z odnosom do njih —, ki kršijo dogovorjene norme. Mnogi bi zaradi neprimernega vedenja morali odslužiti moralno kazen tej družbi ali si poiskati novo okolje, kjer bi lahko neobremenjeni začeli znova.

Zakoni in omejitve veljajo zato, ker se je neka družba dogovorila, da bodo veljali — zato jih moramo spoštovati. Bolj ko jih kot skupina spoštujemo, boljšo družbo ustvarjamo. Kršitve naj nosijo s seboj pravne, vendar tudi moralne posledice. Že pri pravnih se v Sloveniji zatika, o moralnih ni vredno niti govoriti.

Brez odgovora

Nimam odgovora, kako naj Slovenija spet postane moralna družba.

Nekoč je bila pomembna moralna institucija Cerkev, ki pa je to vlogo v podobnem plenilskem pohodu — s primesjo političnega aktivizma — očitno za dolgo zapravila.

Naslednja avtoriteta je bila šola. Toda kaj, ko učitelji in profesorji že davno niso več vzor družbene morale in avtoritete. Še več! Postali so takšne družbene pijavke kot vsi drugi, ki so imeli kadarkoli možnost izkoristiti (ne)dovoljene privilegije.

Preostanejo nam še politiki. Ne, ti res niso slovenska moralna avtoriteta.

In nazadnje še družina. Tudi ta razpada. Delno je za to kriv moderni čas, še bolj pa vsesplošno okolje, ki trdni družini ni naklonjeno.

Naj bom jasen: družina je zame skupnost ljudi, ki se je odločila živeti skupaj, neglede na spol partnerjev ali biološki izvor otrok. Ta problem, ki dviguje zadnje čase toliko prahu, je še najmanj pomemben vidik izginule družine kot najpomembnejšega stebra za razvoj načel in dostojnosti v družbi.

Vem, da je treba Slovenijo resetirati — ne vem pa, na kakšen način. Kakšna svetovna vojna je za take reči vedno dobrodošla. A kaj, ko je končna cena ponavadi zelo, zelo visoka.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v torek, 26. januarja, na avtorjevem blogu www.miranalisic.com pod naslovom Svetovne vojne čistijo, a cena je visoka. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE